|
Nazaj na seznam člankov
Avstrijski pisatelj Peter Krassa, ki ima za sabo
že obsežen opus del z najbolj različnih področij, se vedno
loteva tem, ki so nekoliko onstran stogo začrtanih meja uradne
znanosti, kar mu po eni strani zagotavlja dobršno mero zanimanja
za njegova dela, po drugi plati pa njega samega nenehno peha v
brskanje po starih arhivih in iskanje sogovornikov s formalno
izobrazbo, ki premorejo dovolj pustolovske domišljije, da so se
pripravljeni vsaj posredno spogledovati z meglenimi pokrajinami
še neraziskanega.
Peter Krassa
Večni človek
Morda ta prevod naslova Krassove devetnajste knjige ni
najboljši, a morebiti boste sami našli bolj razumnega, če vam
povem, da se v originalu zapiše Der Wiedergänger. Delovni
Avstrijec tudi tu ni mogel iz svoje kože in se je lotil še ene
teme z roba razumnega, ki ji znanost prav v zadnjem času posveča
obilo pozornosti. Seveda je govora o nesmrtnosti, tej večni temi
človeštva, ki z genskimi raziskavami sedanjosti posega po
prepovedanem sadu bibličnega drevesa življenja in smrti, s čimer
se uradna znanost nehote podaja na pota srednjeveških
alkimistov, ki so iskali napoj večne mladosti. Eden tistih, ki
so trdili, da so odkrili skrivnost tega napitka, je bil tudi
kontroverzni grof Saint Germain. Prav po sledeh te tajinstvene
osebe se je Peter Krassa podal z vztrajnostjo psa slednika, pri
čemer mu je obilo pomagal zajeten krog prijateljev in
sodelavcev.
Edina znana upodobitev grofa Saint Germaina
Zajeten kup materiala so napraskali skupaj v desetih letih
neutrudnega dela, največ so ga našli v berlinski in dunajski
nacionalni knjižnici, kjer so vestno zbrani prav vsi članki in
knjige zadnjih 115 – ih let, pa tudi za nazaj nimajo prav
velikih vrzeli. Kljub vsej tej obilici materiala pa ni bilo niti
najmanjšega zapisa ne o rojstvu ne o rojstnem kraju
skrivnostnega grofa. Edini življenjski mejnik, ki je natančno
zabeležen, je njegova smrt, a še ta se je izkazala za
potegavščino. Umrl naj bi 27. februarja 1784 in bil pokopan v
cerkvi sv. Nikolaja v Erckenfördeju v severno nemški pokrajini
Hessen, kjer je precej časa živel pri zemljiškem grofu
Christianu von Hessen, navdušenem alkimistu, ki je imel v svojem
gradu dobro opremljen laboratorij, v katerem sta družno delala.
Kot vse kaže, je grof Saint Germain izkoristil kratko odsotnost
svojega gostitelja, ki je odšel na kratko potovanje, da uprizori
svojo smrt. Ko se je Christian vrnil, ni mogel verjeti, da je
njegov prijatelj mrtev, zato je ukazal odpreti njegovo krsto.
Bila je prazna! Še dodatno potrdilo, da je šlo za insceniran
pogreb, je Krassa našel v poročilu s prostozidarskega kongresa v
Parizu, ki je bil naslednje leto. Tam je grof Saint Germain
vpisan kot eden izmed govornikov!
Zapis v mrliški knjigi, ki govori o smrti grofa Saint Germaina
Politik brez primere
Sicer pa ni bilo prav nič lahko slediti življenjski poti
skrivnostneža, ki je v svojem življenju uporabljal več kot
osemdeset različnih imen in obilo preoblek. Krassa predvideva,
da je bil neke vrste tajni agent čisto posebne sorte in s točno
določeno nalogo, ki dandanašnji doživlja svoj končni epilog –
grof naj bi pripravljal združeno Evropo! Mudil se je v Sankt
Petersburgu pod imenom Dodart, kjer naj bi Katarini Veliki celo
pomagal priti na prestol; bil je svetovalec francoskega kralja
Ludvika XV. – njegovi metresi madam Pompadour naj bi celo
poklonil manjšo količino eliksirja mladosti; Habsburška
dinastija ga je gostila pod vladavino Marije Terezije; Friderik
Veliki mu bojda dolguje prenekateri nasvet in celo Napoleon Bonaparte je bil počaščen z njegovim obiskom. Prav njemu naj bi
tudi oznanil, da se bo v 21. stoletju ponovno pojavil v javnem
življenju.
Razmišljanju, da je grof imel nekaj za bregom, govori
v prid tudi dejstvo, da se je pojavljal v vseh skrivnostnih
druščinah, ki jim sodobna zgodovinska znanost pripisuje obilo
zaslug za spremembe v poteku naše preteklosti. Med njimi so na
prvem mestu seveda prostozidarji, pripisujejo mu, da je bil med
ustanovitelji Rozenkrojcerjev, Iluminati ga tudi imajo na svojem
spisku, še celo z malteškimi vitezi se je rad družil. In prav
vseh teh druščinah je prispeval svoj pomemben delež v obliki
odmevnih govorov na sestankih in kongresih.
Pismo
grofa Saint Germaina z dne 22. novembra 1735 angleškemu
prostozidarju Siru Hansu Sloaneju
Skrivnostni grof vznemirja
Prav zanimiva pa je zgodba iz leta 1972, ko se je pred kamerami
francoske televizije pojavil mladenič kakih petindvajsetih let
in se uvodoma predstavil kot Richard Chanfray, spremenil pred
presenečeno ekipo kos svinca v zlato, izdelal majhno količino
tekočine, ki naj bi bila napitek mladosti in ob odhodu prešerno
izjavil, da so imeli edinstveno čast posneti grofa Saint
Germaina pri delu. Ko so se zbegani televizijci nekoliko
spravili k sebi, so podarjeni napitek odnesli v kemijski
laboratorij, kjer so tehniki po skrbnih preiskavah bojda
ugotovili, da je kemična sestava tekočine tako komplicirana, da
je izključeno, da bi se dala ponovno narediti, kaj šele da bi si
privoščili kakršnokoli masovno proizvodnjo.
Richard Chanfray v studiu francoske televizije
Peter Krassa pa ni le, z njemu lastno natančnostjo, zbral in
ponovno zapisal vse podatke, ki se nanašajo na skrivnostnega
grofa, temveč je tudi sestavil povsem samosvojo hipotezo o tem
človeku. Po njegovem mnenju je prav mogoče, da je Saint Germain
obvladal fizično potovanje skozi čas, kar bi lahko razložilo
tudi njegovo, do sedaj nerazložljivo, hitro premikanje po
Evropi. V podporo svoji trditvi navaja tudi zapis iz spominov
Giaccoma Casanove, ki je grofa gostil na svojem domu. Veliki
ljubimec z velikim začudenjem navaja, da skrivnostnež ni nikoli
jedel, pil pa je le mineralno vodo. Krassa domneva, da bi se
verjetno prav podobno obnašal vsak, ki se mudi pri njemu tujih
kulturah, kjer je higienska neoporečnost hrane vprašljiva.
Jedačo bi si v skrbi za svoje zdravje pač pripravljal sam, ko ga
ne bi nihče videl. Da ne bi užalil gostiteljev, pa bi seveda
vsakogar prepričeval, da mu hrana pač ni potrebna, kar bi seveda
okoli njega še dodatno ustvarilo nekakšno misteriozno ozračje.
Rojak grofa Drakule?
Peter Krassa pa ima še eno cvetko v svojih logih, ki govori o
možnem scenariju rojstva skrivnostnega grofa. Njegova domneva
je, da bi bil Saint Germain prav lahko prvorojeni sin
madžarskega plemenitaša Franca II. Rakoczya, ki ga je njegova
žena Charllota Amalija, hči Hessenskega zemljiškega grofa Karla,
povila 28. maja 1696 na Sedmograškem (današnja Transilvanija v
Romuniji). Prav v istem kraju naj bi mu tekla zibka, kot našemu
kralju Matjažu – Matiji Korvinu, katerega rojstna hiša še danes
stoji v nekdanjem Klausenburgu, ki se po novem imenuje Cluj.
Štiri leta in tri mesece naj bi imel mali Leopold Georg, ko je
njegov oče, kot vodja neuspele madžarske vstaje, padel v
nemilost pri dunajskem dvoru. Da bi rešila sina, ga je mati
poslala v rejo k svojemu daljnemu sorodniku Giangastonu de
Medici v Firence, kjer so skrbno skrivali njegovo poreklo, tako
da je nazadnje še sam pozabil svoj družinski priimek. Ko ga je
pri birmi moral povedati, si je zelo verjetno sposodil ime
benediktinskega samostana San Germano ob vznožju Monte Casina,
kamor sta večkrat zahajala z njegovim skrbnikom. Rodila se je
legenda.
Je bil Franc II. Rakoczy res oče skrivnostnega grofa?
Nekakšen post scriptum
Že ko sem se pogovarjal z neutrudnim avtorjem, mi je iz ozadja
možganov sililo kar nekaj sličic dogajanj v sodobnem svetu, ki
bi lahko potrjevale zapise iz njegovih knjig. Naj jih za konec
samo na kratko naštejem in potem bo le od vas samih odvisno, če
vam bodo krajšale nespečne noči:
- Če je leta 1972 Richard Chanfray alias grof Saint Germain
naredil eliksir mladosti, ki so ga imeli znanstveniki možnost
proučevati v laboratorijih, potem morda tu leži odgovor na
vprašanje, zakaj je ravno v tem obdobju začela genetika
doživljati prve velike uspehe. So v »komplicirano neponovljivo
sestavo«, kljub njihovim izjavam, razumeli do te mere, da jim je
dala vsaj idejo, kako stvar zgrabiti na pravem koncu?
- Ko sem se lansko leto potepal po Transilvaniji, sem se
nenehoma spraševal, zakaj je ta dežela in njeni vampirji deležna
tolikšne pozornosti ezoteričnih krogov in tajnih organizacij, ki
se potiho ukvarjajo s to tematiko? Kaj pa če so morda dobro
poučeni o skrivnosti rojstva večnega mladeniča Saint Germaina in
je grof Drakula le ena od njegovih literarnih poosebitev?
Bodi dovolj za to pot. Povsem za konec samo še napotek za tiste,
ki hočejo podrobnosti in bi radi pokukali v knjige, ki jih je
napisal Peter Krassa. Pozanimajte se pri založbah Herbig iz
Münchena, New Paradigm Books iz ZDA in Ullstein iz Nemčije. Pa
prijetno branje.
Ivan Mohorič
Nazaj na seznam člankov
|
