|
Nazaj na seznam člankov
Vizionarstvo je tista pritiklina, ki je Julesu Vernu nihče
ne oporeka, saj je črno na belem in povsem odkrito zapisal
stvari, ki jim njegovi sodobniki niso pripisovali kaj več
kot pravljičnost, dandanašnji pa so naš ljubi vsakdan. Toda
če se je pisatelj povsem odkrito dal raztrgati neuki raji,
ko je šlo za tehnične dosežke, je napovedi družbeno usodnih
dogodkov in ljudi prav spretno zakril na njemu lasten način.
Namerna napaka
V romanu Mathias Sandorf si oglejmo kratek zapis, ki se zdi
na prvi pogled čisto nedolžen, kot da bi služil le za dodaten
zaplet v zgodbi, da bi se pripoved ne končala prehitro in
preveč gladko.
Mar se je bilo na Antekirtti torej bati kakšnega sovražnika
v okolici zaliva Sidre? Da! Neka strašna sekta, ali pravzaprav
zveza piratov, ni brez nevoščljivosti in sovraštva dognala,
da je tujec ustanovil v bližini libijske obale to kolonijo.
Ta sekta je bila muslimanska bratovščina Sidija Mohameda Ben
Ali-Es-Senusija. V tistem letu (1300 po hedžri) je postala
bolj grozeča kot kdajkoli prej in je na svojem ozemlju imela
že skoraj tri milijone pristašev. Največ njenih zanij, njenih
vilajetov in žarišč, ki so bila raztresena po vsem Egipitu,
otomanskem imperiju v Evropi in Aziji, v deželah Baele in
Tubu, v vzhodnem Sudanu, v Tuniziji, Alžiriji, Maroku in neodvisni
Sahari prav do mej zahodnega Sudana, pa je bilo v Tripolitaniji
in Cirenajki. Zato je evropskim naselbinam v Severni Afriki
in tisti čudoviti Alžiriji, ki naj bi postala najbogatejša
dežela na svetu, grozila tajna nevarnost, še posebej pa otoku
Antekirtta, kakor bodo bralci lahko sami presodili. Zato je
bilo treba zbrati vsa zaščitna in obrambna sredstva, to je
zdravniku narekovala previdnost.
Prav nedolžen se zdi ta tekst in nič posebnega se ob običajnem
branju ne opazi v njem. Toda če ste dovolj pozorni, vas lahko
požgečka podatek, ki je zapisan zelo natančno in tako suvereno,
da se zdi skorajda nemogoče, da bi bilo z njim karkoli narobe.
V tistem letu (1300 po hedžri)...
Tako se je zapisalo avtorju v romanu, ki se začenja leta 1867,
dogodki o katerih je govora v citiranem delu besedila pa naj
bi se zgodili petnajst let pozneje, torej leta 1882. A glej
ga šmenta, do takrat še ni minilo 1300 let od hedžre! Ta,
za muslimane tako pomemben dogodek, se je zgodil 20. oktobra
leta 622 po sedanjem koledarju. Takrat je Mohamed prispel
iz Meke v vas Kuba pri Jesribi, ki je bila vmesna postaja
pri selitvi v Medino, kar islam praznuje kot začetek nove
dobe, čeprav so koledarski začetek le te postavili na 16.
julij leta 622. To je tudi začetek islamskega koledarja. Leto
1300 po hedžri je torej leto 1922 po našem koledarju in ne
leto 1882. Razlika znaša celih 40 let. Se je sicer natančni
Verne v tem primeru res tako "šlampasto" zmotil?
Le težko bi verjeli kaj takega, smo pa že kar nekako navajeni,
da nas hudomušni Jules s prav takimi namernimi spodrsljaji
praviloma opozarja, da hoče med vrsticami povedati nekaj več.
Vzemimo torej pod drobnogled oktober leta 1922 in pobrskajmo
malo po skladišču zgodovine, ki je bila tudi v letih med obema
velikima svetovnima morijama še kako burna. Kaj prida dela
ne bomo imeli, saj je v drugi polovici leta 1922 verjetno
z največjimi črkami zapisana Marcia su Roma (pohod na Rim),
ki se je zgodil prav v oktobru tega leta, ko so s kongresa
fašistične stranke v Napoliju 28. 10. izvedli pompozni pohod
do Rima, kar je bil neposredni povod za prihod te stranke
na oblast. Le malo pozneje je to isto oblast občutilo tudi
področje, o katerem je govora v našem citatu, saj je Italija
zasedla precejšen del severne Afrike že leta 1912, a so do
fašistične diktature priznavali plemenskim poglavarjem določeno
avtonomijo, ki se je po letu 1922 končala. Je torej veliki
vizionar povsem natančno napovedal "strašno sekto",
ki se je proslavila tudi s svojimi zločini? Le osem dni je
namreč preveč, da bi se "revolucionarni pohod" zgodil
prav na tisoč tristoto obletnico Mohamedovega prihoda v Jesribo!
Veliki vodja
Jules Verne si je privoščil, da je z (izmišljenim??) imenom
zapisal tudi ime vodje te sekte, ki bi si morda zaslužilo,
da si ga malce podrobneje ogledamo, saj bi se znalo zgoditi,
da se v sicer zelo arabsko zvenečem nazivu Sidi Mohamed Ben
Ali-Es-Senusi skriva kaj več.
Z današnjim poznavanjem stvari je zadeva razmeroma preprosta,
saj nas kar nekako zbode v oči tisti srednji BEN, in če mu
dodamo še okoli obrnjen SIDI, se nam zapiše:
BENIDIS, kar je dovolj dober približek imena BENITO.
Od tu dalje ni nobenih težav več, saj iz preostalih črk zlahka
sestavimo tudi priimek "strašnega vodje", ki se
seveda glasi:
MUSSOLINI.
Še celo ostane nam nekaj črk. Po vrstem redu je ostanek takšen:
HAMED A ES
Prav zanimivo je, da nismo porabili osmih črk, ravno toliko
torej, za kolikor dni znaša zamik prihoda fašistov na oblast!
Še en skrit podatek? Morda celo namig na še eno podrobnost,
ki bi lahko potrjevala, da razmišljamo pravilno. Za ilustracijo
si preberimo še en zapis iz knjige.
24. julija je zdravnik sporočil Petru Bathoryju, da bo lahko
šel naslednji dan popoldne ven, in ponudil mu je, da ga bo
spremljal na tem prvem sprehodu.
"Gospod doktor, je odgovoril Peter, "če bom dovolj
močan za sprehod, potem bom tudi dovolj močan, da vas bom
lahko poslušal! "
"Poslušaj, Peter... Kaj pa hočeš s tem reči?"
"To, da veste vso zgodbo vsega mojega življenja, jaz
pa ne vem vaše! "
................................................................................................
"Rad bi torej slišal zgodbo o mojem življenju, Peter?
No, pa jo poslušaj!"
Zgodba doktorja Antekirtta, v kateri je omenjena tudi sekta,
je torej povedana 24. julija, kar je zopet osem dni po 16.
juliju, ko se uradno začenja "hedžra". Naključje?
Težko verjetno. Če pa morda to ni, vsekakor ni zadnja navihanost,
ki si jo je pisatelj privoščil. Poskušajmo mu še malo pogledati
pod prste, ko pripoveduje zgodbo doktorja Antekirtta.
Tedaj je poteklo že trinajst let, odkar se je pazinski begunec
zatekel v te maloazijske dežele. Ime doktorja Antekirtta je
obdal že nekakšen legendaren sloves in je bilo znano po vsej
Evropi. Dosegel sem torej, kar sem hotel. Zdaj je bilo treba
le še uresničiti to, kar je bil edini cilj mojega življenja.
Sklenil sem, da se bom vrnil v Evropo ali vsaj v kakšen kraj
v Sredozemlju, a skrajnem koncu tega morja. Obiskal sem torej
afriško obalo ter si kupil neki važen, bogat in ploden otok..........
......Doktor je zdaj že tri leta prebival na tem otoku.
Pa smo spet ujeli pisatelja na laži! Trinajst let se je torej
doktor Antekirtt potikal po Mali Aziji, preden je kupil otok,
in potem je v času pripovedi že tri leta prebival na njem.
Vsega skupaj je torej minilo šestnajst let od začetka zgodbe
in ne petnajst, kot nas prepričujejo datumi. Morda pa gre
spet le za "podatek več", ki bo dal našemu branju
med vrsticami še večjo težo.
Poglejmo.
Če letnici 1867, ko se roman začenja, prištejemo 16 let, dobimo
leto 1883, ki nikakor ni nepomembno za naše raziskave, kajti
29. julija tega leta se je v vasi Doria di Predappio v italijanski
provinci Forli rodil Benito Mussolini. Razlika v datumu je
torej samo pet dni, a če vemo, da so v tistih časih večkrat
zapisali kot rojstni dan dan krsta, je podatek lahko celo
povsem točen!
Ker pa je Verne znan tudi po tem, da se je rad spogledoval
z ezoteriko, je morda tudi tista osmica, ki nam je malo prej
nagajala, samo namig na tarot karto številka 8, ki se imenuje
Moč, na kateri je upodobljen tudi lev, in "veliki Duce"
je med drugim znan tudi po izreku: Meglio un giorno di leone,
come cento ani di pecora! (Bolje je biti en dan lev, kot sto
let ovca!) Tudi na tak način se da povedati mnogo, ne da bi
kogarkoli preveč žgečkali pod nosom!
Ivan Mohorič
Nazaj na seznam člankov
|
