Nazaj na seznam člankov

V začetku novcembra se je kot petarda razpočila vestička, da se je eden od agentov centralne ameriške obveščevalne službe že v marcu na Bližnjem vzhodu sestal z Osamo bin Ladnom. Svet je prišpičil ušesa, saj bi to konec koncev lahko pomenilo, da se je organizacija ameriške administracije, ki ima na vesti že kar precej nečednih poslov, morda pogovarjala z "največjim sovražnikom Amerike" tudi o bodočih akcijah njegovih prostovoljcev. A CIA je odreagirala zelo vneto in zelo bliskovito. Morda celo preveč vneto in preveč bliskovito. Že naslednji dan so bili vsi ameriški mediji polni kategoričnih demantijev. Vest, ki naj bi bila nekakšna atomska bomba, se je razpočila kot najmanjša pasja bombica, in že naslednji dan je ni nihče več niti omenil, kar tudi ni čudno, saj ima "dežela največje demokracije" v zadnjem času čisto ta pravo cenzuro. Na začetku tretjega tisočletja! Tudi to je "pridobitev" terorističnega napada na "srce civilizacije"!

Amerika pred ...

Amerika se je po 11. septembru spremenila. Še celo več. Svet se je spremenil! Nič več ni tako, kot je bilo. Pa si poglejmo, komu te spremembe koristijo in komu škodujejo.

Kakšen je bil pravzaprav mednarodni "rating" Amerike pred napadom na "simbole globalizacije"?

Že z volitvami predsednika in vsemi zapleti okoli njih si država ni nič kaj preveč povečala svojega ugleda, saj je bilo vse skupaj kar preveč podobno mešetarjenju na orientalskem bazarju, še posebej, ker se je v predvolilni kampaniji demokratom naklonjeni tisk zelo potrudil, da je privlekel na dan vse spodrsljaje, ki si jih je Bush privoščil kot teksaški guverner, da o njegovem nepoznavanju zemljepisa in svetovne politične scene sploh ne govorimo.

Novoizvoljeni vladar je že kmalu po ustoličenju pričel dokazovati, da se namerava tudi na predsedniškem stolčku obnašati kot slon v trgovini s porcelanom. Mednarodnega dogovora o ekoloških vprašanjih iz Kiota ni nameraval ratificirati niti slučajno. Še celo več. Vesoljnemu svetu je glasno oznanil, da njegova država vse preveč potrebuje vse razpoložljive vire energije, da bi si lahko privoščila kakršnekoli omejitve, in dimniki največjih termoelektrarn so spet pričeli bruhati v atmosfero tisoče ton, največkrat neprečiščenih, plinov. Svet se je zgražal. Malo bolj potihem sicer, a vendar. Pri vsem tem niti domača javnost ni kaj zelo poskočila, ko je padla odločitev o črpanju nafte na Aljaski. Črne pike pa so ostale in visele v zraku.

A pridružile so se jim še nove. Administracija je razglasila izgradnjo protiraketnega ščita. Kitajska je protestirala. Rusi še bolj, sklicujoč se na razorožitveni sporazum iz sedemdesetih let. Pa jim je George s svojim melanholično ciničnim nasmeškom tudi po televiziji razložil, da se je svet spremenil, in da so trideset let stare pogodbe preživele. Združene države bodo gradile karkoli se jim bo zljubilo. Pika. Kdor ugovarja, zna spoznati nesporno največjo ognjeno moč orožja, ki je svojo superiornost preizkusilo že v Puščavskem viharju in v "kirurško natančnih" bombnih napadih na Balkanu. Tistih nekaj sto (ali morda tisočev) civilistov pač ne šteje. Vsaj v generalski logiki so pravi drobiž.
Svet je, vključno z Rusi, le še potiho godrnjal. Negodovanje svetovne javnosti je postalo neprimerno glasnejše, ko so Združene države zapustile konferenco o rasizmu. Problem se njih pač ne tiče, če niso vsi pripravljeni podpisati besedila, ki so ga napisali oni. Pika. End of story. Stara fraza Britain rules the world (Britanija vlada svetu) je zamenjala prvo besedo. Nadomestila jo je Amerika. Ameriški ponos bi državljanom bočil prsa, če ne bi istočasno pričela nezadržno naraščati domača brezposelnost, če ne bi borzni indeksi vztrajno padali, če ne bi dolar postajal vse šibkejši, če .... Domača javnost ni več zaupala prvemu možu. Njegova priljubljenost je tudi vztrajno padala.

Potem pa 11. september

Treščilo je kot strela z jasnega. Svet je onemel ob prizorih, ki jih je mazohistično, tako kot one iz zalivske vojne, predvajala ameriška televizija. George Bush jih je gledal na Floridi, državni sekretar Powell pa v Peruju. Oba z varne razdalje in nobedenemu se ni kaj prida mudilo v Washington. Tiskovni predstavnik predsedniškega kabineta je dobri dve uri po napadu to pojasnil z dejstvom, da je na seznamu tarč tudi predsedniško letalo. So mu ga teroristi predhodno ali morda "post festum" dostavili?

"To je vojna!" so bile skorajda prve besede, ki jih je izustil predsednik ptem, ko se je po napadu na Svetovni trgovinski center in Pentagon vrnil s Floride. V vojni pa je seveda vse povsem drugače. Treba je zategniti pasove. Izgube delovnih mest so pač žrtveni dar na oltar domovine. Bankroti letalskih družb so zlo, ki ga je povzročil Osama, ko je raztreščil štiri zrakoplove, ki niso bili njegovi, a, resnici na ljubo, tudi niso bili večinski del svetovne zračne flote. Pa je kljub temu zaradi njih nekaj tisoč zaposlenih v letalskem transportu izgubilo službo, ostalim pa so znižali plače!

Paradoks paradoksov pa je dejstvo, da gredo v stečaj evropske letalske družbe in ne ameriške, ki so bile neposredno prizadete. In ljudje so kljub vsemu tiho. Nobenega godrnjanja ni, nobenih štrajkov! Za vse so pač krivi teroristi.

Svet sočustvuje z Ameriko, ki je tragično izgubila toliko svojih državljanov, izrazi sožalja vsem ostalim deželam, katerih življenje je ugasnilo pod ruševinami ponosa ameriških gradbenikov, pa so zelo redki in tihi, ravno tako, kot so utišali arhitekta, ki se je na televizijski postaji CNN razgovoril o tem, da se mu zdi čudno, da sta se nebotičnika zrušila, saj sta bila bojda računsko testirana na možnost, da bi se vanju zaletel Boeing 747, v času njune gradnje največje letalo na svetu. Testi so pokazali, da bi tak udarec vsak od njiju moral "preživeti", pa sta se kljub temu sesula kot hišici iz kart. Je šlo za malomarnost v gradnji? Je nekdo "varčeval" na račun varnosti? In nenazadnje - je za tako morebitno varčevanje kdo vedel? Je morebiti napak, če predpostavimo možnost, da so napako odkrili in bi Amerika morala na svoje stroške in sebi v porog nebotičnika vseeno podreti, če bi zadeva prišla na svetlo?

Svetovna javnost, ki je preko skupščine Združenih narodov podarila napadeni velesili neomejen mandat svetovnega policaja, ki z neverjetno zagnanostjo "očiščuje" Afganistan in se, vzhičen nad uspehi v tej deželi, že javno in s pravo arogantno nesramnostjo ogleduje za naslednjimi cilji, prav zagotovo ni razmišljala o tej varianti.

Ravno tako ta ista svetovna javnost ne godrnja nad sklepom evropskih bank, da bodo zaradi težavnih razmer po terorističnem napadu pomagale vzdrževati tečaj dolarja, ki mu je že pred tem grozil hiter zdrs. Finančne posledice bodo seveda nosili davkoplačevalci, prav tisti, iz katerih žepov bodo odtekali evroji (pa še kakšna druga valuta) za pomoč!!!! ameriškemu gospodarstvu, ki je že pred 11. septembrom drvelo v recesijo! In napredna ter ekološko osveščena Evropa bo Novemu svetu blagohotno oprostila milijarde ton ogljkovega dioksida in ostale svinjarije, ki jo vetrovi nosijo preko Atlantika (tudi) v naše kraje, medtem ko bo sama še naprej spoštovala sprejete norme, seveda na račun nižjih plač in manjšega družbenega standarda ter socialne varnosti.

Preprosta raja se bo seveda vsega tega zavedla mnogo prepozno, saj je eden od postterorističnih učinkov tudi že skorajda neverjetna (samo)cenzura medijev, ki jo politiki demokratičnih??? držav jasno in glasno podpirajo, javno grmeč proti tistim, ki niso dovolj "osveščeni". Saj se še spomnite ostrega nastopa Janeza Janše, mar ne? Pa prav on se je moral oglasiti! Je že pozabil "svoj" proces pred dobrim desetletjem ali pa morda demokracija velja samo v nekaterih primerih in se gospod nagiba k temu, da bi zloglasni člen starojugoslovanskega zakona, proti kateremu smo se vsi borili, na zadnja vrata pripeljal tudi v slovensko zakonodajo?

Pomisleki na rob

Porodili so se pravzaprav že na tragični dan, a jih je vsak zavestno odrival na rob, ker so se zdeli skoraj neverjetni. Vsaj za pamet navadnega smrtnika, ki mu človeško življenje nekaj pomeni, če mu že ni sveto. Zdaj, ko na stvari gledamo z določene časovne distance, pa postajajo vse bolj nadležno vsiljivi. Da so teroristi barabe, se pač vsi strinjamo. Da jim ni nič sveto, razen njihovega prepričanja, razglašajo kar sami. Da vsaka njihova akcija temelji na filozofiji čimvečjih učinkov, jim verjame cel svet. A kljub temu se je prvo letalo zaletelo v nebotičnik četrt ure pred deveto uro, ko se začne reden delovnik.

Če bi se to zgodilo samo pol ure kasneje, bi se število žrtev najmanj podeseterilo in dosežen bi bil "maksimalni učinek". Je res šlo samo za "slabo časovno načrtovanje" ali morda samo za nestrpnost ugrabiteljev, ki jim mirno lahko pripišemo vse naglavne grehe in nečednosti civiliziranega bitja razen ene. Kdor lastnoročno pilotira letalo v gotovo smrt prav gotovo ni strahopetec, kot je George Bush grmel z govorniških odrov in na tiskovnih konferencah, kjer je praviloma preslišal (sicer redka) vprašanja, kako je mogoče, da ameriška vojska skoraj uro po začetku tragedije, ko sta gorela že oba nebotičnika in sta z radarjev kontrolnih stolpov izginila vsaj še dva aviona, ni bila sposobna ubraniti niti svojega generalštaba. Je Pentagon res tako slabo opremljen, da ne premore niti ene protiletalske rakete?

In če lahko na Manhattnu predvidevamo "slabo načrtovanje", tega v primeru Pentagona nikakor ne moremo trditi. Vsaj z ameriškega stališča. Teroristi so jim uničili ravno tisti del, ki je imel najstarejšo opremo, ki je bila na seznamu zamenjav na prvem mestu, a je zaradi slabega stanja v državni blagajni morala čakati boljših časov. Zdaj to seveda ni noben problem.

Zdaj je problem biološka vojna, pri kateri pa je zanimivo to, da se je začela šele potem in z istimi sredstvi, kot so politiki napovedali. In prav njim gre v nekem smislu tudi na roko. Ni ga na svetu junaka, ki bi se zmrdoval nad poostreno kontrolo vseh stvari povprek, in če vam bodo že na pošti odprli pošiljko, jim boste zelo hvaležni, pa čeprav bi še pred nekaj meseci na ves glas protestirali in se sklicevali na zakonsko zajamčeno tajnost pošte. Mirno boste na letališču odvrgli v koš za odpadke morebitne prehrambene artikle, ki ste jih kot slovensko posebnost hoteli podarati svojim gostiteljem v drugi deželi, brez ugovarjanja se boste poslovili od svojih žepnih nožičkov in škarjic za nohte, še celo morebitno otipavanje intimnih delov vašega telesa s strani carinskih in "varnostnih" uslužbencev vam ne bo šlo pretirano na živce. In preden si boste v večernih urah drznili kak kilometer stran od najbližje stavbe, ki nekoliko diši po Ameriki (za vsak slučaj upoštevajte tudi McDonalds) zaustaviti korak in si morda prižgali cigareto, boste vestno preverili, če imate pri sebi osebno izkaznico, ki jo boste seveda žurno pokazali vsakemu organu, ki bo od vas to zahteval. Terorizem je pač naredil zelo veliko uslugo demokratom, ki radi strogo nadzorujejo svoje državljane, nič manjšo pa Ameriki sami, ki je z geslom Kdor ni z nami, je proti nam (od kod se mi že zdi to nekam znano?) vse države sveta z eno samo potezo spravila pod svoje nagubano krilo. Nenazadnje je pred več desetletji svet odobraval Hitlerjevo napoved vojne "terorističnim komunistom", ki naj mu bi bili zažgali Reichstag.

Iskanje odgovora

Ste pričakovali, da ga boste dobili na pladnju? Niti slučajno. Trdno verjamem, da ima vsak bralec glavo na pravem mestu, še celo več, trdno sem prepričan, da ve kaj z njo početi. In sedaj, ko ste vse to pisanje prebrali, se mirno usedite v kak kot, kjer vas ne bo nihče motil, za nekaj časa pozabite, da ste povsem normalen človek, ki nekaj da na vrednote, do katerih se je naš svet dokopal, in si poskušajte predstavljati, da so vas izšolali za umazane igrice na svetovnem odru, da so vas dobro plačevali za organizacijo morij v južni Ameriki in še kje drugje, da je vaša prednostna naloga v življenju, da nekaj desetinam elitnih predstavnikom vaše dežele zagotovite še udobnejše življenje in mirnejše vladanje, pa čeprav je omogočeno s povzročanjem masovnega srahu pred nevidnim sovražnikom in da v teh igricah nekaj tisoč življenj navadnih smrtikov predstavlja drobiž, s katerim se sploh ne splača računati, saj v na milijardo dolarjev zaokroženih zneskih ne igrajo nobene vloge.

Ko boste dosegli to "omega" stanje, si predstavljajte, da ste vnaprej vedeli za 11. september, pretehtajte vse razloge za in proti odločitvi ali boste ukrepali ali pa pustili, da nekaj verskih zagnancev opravi levji delež dela namesto vas (morebiti se samo potrudite, da izšolate pilote in jim predlagate urnik!), potem pa si odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu, zapišite na košček papirja, potem pa zelo hitro zapustite stanje "omega" in se vanj ne vračajte nikoli več! Tudi potem ne, ko si boste na papirju zapisan odgovor ponovno prebrali.

Ivan Mohorič

Nazaj na seznam člankov